003-8472562-12007083

issued by the Registrar of the Court ECHR 053 (2026) 03.03.2026 Slovenija ni odgovorna za terjatve iz naslova �starih� deviznih vlog, deponiranih v sarajevski podruznici Ljubljanske banke, ki so bile prenesene na �privatizacijski racun�, s katerim so upravljali organi Bosne in Hercegovine V sodbi Senata1 v zadevi Landika proti Sloveniji (st. 45987/22) je Evropsko sodisce za clovekove pravice soglasno odlocilo, da: ni bilo krsitve 1. clena Protokola st. 1 (varstvo premozenja) k Evropski konvenciji o clovekovih pravicah. Zadeva se nanasa na neuspeh pritoznikov, da bi na podlagi slovenske zakonodaje, sprejete po sodbi Velikega senata Sodisca iz leta 2014 v zadevi Alisi in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaski, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (v nadaljevanju �Alisi in drugi�), dosegli izplacilo �stare� devizne vloge svojega pravnega prednika, deponirane v sarajevski podruznici Ljubljanske banke (takrat slovenske banke), saj je bila terjatev iz naslova teh prihrankov leta 1998 prenesena na privatizacijski racun, s katerim so upravljali organi Bosne in Hercegovine (natancneje Agencija za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine). Sodisce je ugotovilo, da Slovenija ni odgovorna za te �stare� devizne vloge, saj so bile z njimi povezane terjatve v skladu z zakonodajo Bosne in Hercegovine prenesene na privatizacijski racun v Bosni in Hercegovini brez sodelovanja Ljubljanske banke (d.d. Ljubljana). Sodisce je prav tako ugotovilo, da ni bilo dokazano, da bi bila Slovenija odgovorna za kakrsne koli pomanjkljivosti v ureditvi in upravljanju privatizacijskega sistema v Bosni in Hercegovini ali za dejstvo, da je bil prenos terjatev izveden brez soglasja varcevalcev. Zato Slovenija ni odgovorna za nezmoznost pritoznikov, da bi prosto razpolagali s prihranki svojega pravnega prednika. Sodisce je opozorilo, da so bila ta vprasanja temeljito obravnavana v slovenskih postopkih, v katerih so pravni prednik pritoznikov, nato pa tudi pritozniki sami, lahko polno sodelovali. Odlocitve slovenskih organov, ki so zavrnili njihov zahtevek, so bile ustrezno utemeljene. Pravni povzetek tega primera bo na voljo v angleskem jeziku v spletni podatkovni bazi Sodisca HUDOC (link). Kljucna dejstva Pritozniki Kata Landika, Damjan Jugo Landika in Vjekoslav Landika so drzavljani Bosne in Hercegovine, rojeni leta 1941, 1964 in 1971. Vsi zivijo v Bosni in Hercegovini, v Mostarju ali Bugojnu. Pritozniki so pravni nasledniki pokojnega Vladimirja (Franja) Landike, preminulega aprila 2019. Leta 1981 je Vladimir Landika svoje prihranke v tuji valuti deponiral v takratni Ljubljanski temeljni banki Sarajevo, povezani z Ljubljansko banko (d.d. Ljubljana, v nadaljevanju �LBL�). Od leta 1978 do 1. januarja 1990 je LBL delovala kot �zdruzena banka� in je bila sestavljena iz Ljubljanske temeljne banke Sarajevo in stevilnih drugih temeljnih bank. V okviru gospodarskih reform, izvedenih v letih 1989-1990, je bil sistem temeljnih in zdruzenih bank ukinjen. Ta sprememba bancnih predpisov je nekaterim temeljnim bankam omogocila, da so se odlocile za neodvisni status, druge temeljne banke pa so 1. V skladu s 43. in 44. clenom Konvencije ta sodba senata ni pravnomocna. V treh mesecih po njeni razglasitvi lahko katera koli stranka zahteva, da se zadeva predlozi velikemu senatu Sodisca. Ce je taka zahteva vlozena, svet petih sodnikov presodi, ali si zadeva zasluzi nadaljnjo obravnavo. V tem primeru bo veliki senat obravnaval zadevo in izdal koncno sodbo. Ce je zahteva za predlozitev zavrnjena, sodba senata postane pravnomocna na ta dan. Ko sodba postane pravnomocna, se posreduje Odboru ministrov Sveta Evrope za nadzor nad njenim izvrsevanjem. Dodatne informacije o postopku izvrsevanja so na voljo tukaj: www.coe.int/t/dghl/monitoring/execution. postale podruznice (brez pravne osebnosti) nekdanjih zdruzenih bank. Januarja 1990 je bila Ljubljanska temeljna banka Sarajevo preoblikovana v podruznico LBL. Njene pravice, sredstva in obveznosti je prevzela LBL. Po razpadu Jugoslavije v letih 1991/92 so bile predhodno deponirana sredstva v tujih valutah v drzavah naslednicah obicajno imenovana �stare� ali �zamrznjene� devizne vloge. Junija 1993 je bila ustanovljena Ljubljanska banka d.d. Sarajevo, kot nova pravna oseba v Bosni in Hercegovini, ki je prevzela sredstva in obveznosti podruznice LBL v Sarajevu, vkljucno s tistimi, ki so se nanasale na �stare� devizne vloge. Leta 1997 je bil ob pricetku privatizacijskega procesa v Bosni in Hercegovini sprejet Zakon o ugotavljanju in uresnicevanju terjatev drzavljanov v postopku privatizacije v Federaciji Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju �Zakon iz leta 1997�). Ta zakon je urejal prenos dolocene kategorije terjatev v zvezi s �starimi� deviznimi vlogami, ki so jih imeli drzavljani nekdanje Socialisticne republike Bosne in Hercegovine v domacih bankah, na privatizacijske racune, ki so jih upravljali pristojni organi Federacije Bosne in Hercegovine. Posledicno so bile leta 1998 terjatve Vladimirja Landike iz naslova njegovih deviznih vlog, ki so se takrat nahajale v Ljubljanski banki d.d. Sarajevo, avtomaticno prenesene na posebni privatizacijski racun v njegovem imenu in pretvorjene v privatizacijske certifikate. 11. novembra 2004 je bil vpis, da je Ljubljanska banka d.d. Sarajevo pravna naslednica sarajevske podruznice LBL, izbrisan iz registra gospodarskih druzb. V sodbi Velikega senata Sodisca iz leta 2014 v zadevi Alisi in drugi je Sodisce ugotovilo, da zakonsko jamstvo s strani nekdanje Socialisticne republike Jugoslavije za tako imenovane �stare� devizne vloge v LBL ni bilo aktivirano pred razpadom zvezne drzave. Posledicno se pred razpadom obveznosti iz naslova teh vlog niso prenesle z banke na nekdanjo zvezno drzavo. V zvezi s Slovenijo je Sodisce ugotovilo, da je LBL po razpadu Jugoslavije ostala odgovorna za �stare� devizne vloge, deponirane v njeni sarajevski podruznici, in da je Slovenija odgovorna za neizplacilo prihrankov, ki so bili prikazani kot stanje na racunih zadevnih pritoznikov. Na tej podlagi je Slovenija sprejela Zakon o nacinu izvrsitve sodbe Evropskega sodisca za clovekove pravice v zadevi stevilka 60642/08, ki je varcevalcem, ki so imeli na dan 31. decembra 1991 sredstva na deviznih racunih v sarajevski ali zagrebski podruznici Ljubljanske banke, omogocil, da so dobili ta sredstva povrnjena skupaj s pripadajocimi obrestmi. Ta ureditev pa ni veljala za sredstva, ki so bila ze izplacana ali prenesena s teh racunov na druge racune, vkljucno s posebnimi privatizacijskimi racuni. Prihranki Vladimirja Landike, ne glede na to, da niso bili porabljeni, zato niso bili zajeti v Zakon o nacinu izvrsitve sodbe Evropskega sodisca za clovekove pravice v zadevi stevilka 60642/08, njegova zahteva za njihovo izplacilo pa je bila zato zavrnjena. Zadevo pritoznikov so slovenska sodisca preucila, predhodnik pritoznikov in pozneje pritozniki pa so imeli moznost polno sodelovati v postopku. Njihovi zahtevki so bili zavrnjeni z obrazlozenimi odlocbami sodisc, vkljucno s slovenskim Ustavnim sodiscem, ki je ugotovilo, da je bilo upniskodolznisko razmerje med LBL in imetniki �starih� deviznih vlog, katerih prihranki v sarajevski podruznici LBL so bili preneseni v skladu z Zakonom iz leta 1997, prekinjeno. Pritozbe, postopek in sestava sodisca Pritozniki so se sklicevali na 1. clen Protokola st. 1 h Konvenciji (varstvo premozenja) in navajali, da sredstva iz naslova �starih� deviznih vlog njihovega pokojnega sorodnika, kljub zacetku veljavnosti Zakon o nacinu izvrsitve sodbe Evropskega sodisca za clovekove pravice v zadevi stevilka 60642/08, niso bila povrnjena. Pritozba je bila vlozena pri Evropskem sodiscu za clovekove pravice 23. septembra 2022. Sodbo je izdal Senat sedmih sodnikov v naslednji sestavi: Ioannis Ktistakis (Grcija), Predsednik, Peeter Roosma (Estonija), Erik Wennerstr�m (Svedska), Ltif H�seynov (Azerbajdzan), Darian Pavli (Albanija), Diana Kovatcheva (Bolgarija), Vasilka Sancin (Slovenija), in Milan Blasko, tajnik Sekcije. Odlocitev Sodisca Sodisce je ugotovilo, da kljub sicersnji podobni naravi pritozb, vlozenih v tej zadevi in zadevi Alisi in drugi, terjatve iz naslova �starih� deviznih vlog pritoznikov v zadevi Alisi in drugi niso bile prenesene na posebni privatizacijski racun v Bosni in Hercegovini na podlagi Zakona iz leta 1997. Zato Sodisce v zadevi Alisi in drugi ni presojalo posledic taksnih prenosov na odgovornost LBL in posledicno Slovenije. V tem postopku pa je moralo Sodisce ugotoviti, ali je bila Slovenija na podlagi obveznosti po Konvenciji (ki jo je ratificirala leta 1994) dolzna poplacati terjatve iz naslova �starih� deviznih vlog, ki so bile prenesene na privatizacijske racune na podlagi Zakona iz leta 1997. V odgovor na trditev pritoznikov, da dolocbe Zakona o nacinu izvrsitve sodbe Evropskega sodisca za clovekove pravice v zadevi stevilka 60642/08 in njihova razlaga niso imele legitimnih ciljev, je Sodisce poudarilo, da so drzave naslednice nekdanje Socialisticne republike Jugoslavije z ukrepi za preprecevanje nenadzorovanega dviganja �starih� deviznih prihrankov ravnale v javnem interesu zascite svojih bancnih sistemov in nacionalnih gospodarstev. Ta cilji je bili podlaga tudi za omejitve pri ukrepih, namenjenih poplacilu imetnikov �starih� deviznih vlog. Sodisce je zavrnilo tudi trditev pritoznikov, da so slovenska sodisca Zakon o nacinu izvrsitve sodbe Evropskega sodisca za clovekove pravice v zadevi stevilka 60642/08 razlagala arbitrarno, saj je Ustavno sodisce za svoje stalisce podalo podrobno obrazlozitev. Sodisce je ugotovilo, da Slovenija ni odgovorna za poplacilo �starih� deviznih vlog, saj so bile z njimi povezane terjatve v skladu z zakonodajo Bosne in Hercegovine prenesene na privatizacijski racun v Bosni in Hercegovini brez sodelovanja LBL. Sodisce je prav tako ugotovilo, da ni bilo dokazano, da bi bila Slovenija odgovorna za kakrsne koli pomanjkljivosti v ureditvi in upravljanju privatizacijskega sistema v Bosni in Hercegovini ali za dejstvo, da je bil prenos terjatev izveden brez soglasja varcevalcev. Zato ni bila odgovorna za nezmoznost pritoznikov, da bi prosto razpolagali s prihranki svojega pravnega prednika. Sodisce je opozorilo, da so bila ta vprasanja temeljito obravnavana v slovenskih postopkih, v katerih so pravni prednik pritoznikov, nato pa tudi pritozniki sami, lahko polno sodelovali. Odlocitve slovenskih organov, ki so zavrnili njihov zahtevek, so bile ustrezno utemeljene. Sodisce je nadalje ugotovilo, da Slovenija ni odgovorna za neizplacilo �starih� deviznih vlog, ki jih je Vladimir Landika deponiral v sarajevski podruznici LBL, niti v obdobju med ratifikacijo Konvencije s strani Slovenije junija 1994 in prenosom terjatev iz naslova teh vlog na privatizacijski racun aprila 1998. V tem obdobju je namrec odgovornost za taksne prihranke izrecno prevzela banka Bosne in Hercegovine � Ljubljanska banka d.d. Sarajevo � in ta prevzem odgovornosti ni bil izbrisan iz uradnega sodnega registra vse do leta 2004, torej po tem, ko so bile terjatve iz naslova prihrankov ze prenesene na privatizacijski racun v Bosni in Hercegovini. V skladu s tem je Sodisce ugotovilo, da 1. clen Protokola st. 1 h Konvenciji ni bil krsen. Sodba je na voljo samo v anglescini. This press release is a document produced by the Registry. It does not bind the Court. Decisions, judgments and further information about the Court can be found on www.echr.coe.int. Follow the Court on Bluesky @echr.coe.int, X ECHR_CEDH, LinkedIn, and YouTube. Contact ECHRPress to subscribe to the press-release mailing list. Where can the Court's press releases be found? HUDOC - Press collection Press contacts [email protected] | tel.: +33 3 90 21 42 08 We are happy to receive journalists' enquiries via either email or telephone. Jane Swift (tel: + 33 3 88 41 29 04) Tracey Turner-Tretz (tel: + 33 3 88 41 35 30) Denis Lambert (tel: + 33 3 90 21 41 09) Inci Ertekin (tel: + 33 3 90 21 55 30) Claire Windsor (tel : + 33 3 88 41 24 01) The European Court of Human Rights was set up in Strasbourg by the Council of Europe member States in 1959 to deal with alleged violations of the 1950 European Convention on Human Rights. 4