41514/02

WyrokETPCz2006-06-29ECLI:CE:ECHR:2006:0629JUD004151402

Analiza orzeczenia

Sekcja wygenerowana przez AI na podstawie treści orzeczenia — nie stanowi cytatu.

Zagadnienie prawne
Czy przewlekłość postępowania cywilnego dotyczącego odszkodowania za obrażenia ciała oraz brak skutecznego środka odwoławczego w tej kwestii naruszyły prawo do rozpoznania sprawy w rozsądnym terminie (art. 6 ust. 1 Konwencji) oraz prawo do skutecznego środka odwoławczego (art. 13 Konwencji)?
Ratio decidendi
Trybunał stwierdził naruszenie art. 6 ust. 1 Konwencji, uznając, że postępowanie cywilne trwające ponad siedem lat na trzech instancjach, które wciąż było w toku, przekroczyło rozsądny termin. Trybunał zastosował standardowe kryteria oceny rozsądnego terminu: złożoność sprawy, zachowanie skarżącej i zaangażowanych władz oraz znaczenie sprawy dla skarżącej. Ponadto, Trybunał uznał, że brak skutecznego środka prawnego w prawie krajowym Słowenii, który pozwoliłby skarżącej uzyskać rozstrzygnięcie potwierdzające jej prawo do rozpoznania sprawy w rozsądnym terminie, stanowi naruszenie art. 13 Konwencji. Trybunał powołał się na swoją ugruntowaną praktykę w podobnych sprawach przeciwko Słowenii, uznając problem przewlekłości za systemowy.
Stan faktyczny
Skarżąca, Jelena Stevančević, urodzona w 1970 roku, została poszkodowana w wypadku drogowym 24 sierpnia 1998 roku. 8 kwietnia 1999 roku wszczęła postępowanie cywilne przed Okrožnim sodiščem w Celje przeciwko firmie ubezpieczeniowej ZM, domagając się odszkodowania w wysokości 4 136 681,00 tolarów (około 17 240 EUR) za obrażenia. Postępowanie to, trwające ponad siedem lat i obejmujące trzy instancje, nadal było w toku w momencie wydania wyroku ETPCz.
Rozstrzygnięcie
Trybunał jednogłośnie: 1. uznał skargę za dopuszczalną; 2. stwierdził naruszenie art. 6 § 1 Konwencji; 3. stwierdził naruszenie art. 13 Konwencji; 4. zasądził na rzecz skarżącej 2 400 EUR za szkodę niemajątkową oraz 1 000 EUR za koszty i wydatki, wraz z odsetkami; 5. oddalił pozostałą część roszczenia skarżącej o słuszne zadośćuczynienie.

Pełny tekst orzeczenia

V zadevi Stevanèeviè proti Sloveniji- je Evropskn sodi¹èe za èlovekove pravice (Tretja sekcija) v senatu, ki so ga sestavljali: G. J. HEDIGAN, Predsednik G. B.M. ZUPANÈIÈ, G. L. CAFLISCH, G. V. ZAGREBELSKY G. E. MYJER, G. DAVID THOR BJORGVINSSON, Ga. 1. ZIEMELE, sodniki, in G. V.BERGER, kot sodni tajnik Sekcije na zasedanju za zaprtimi vrati 8. junija 2006 , izreklo naslednjo sodbo, kije bila sprejeta istega dne: POSTOPEK 1. Primer izvira iz prito¾be (¹t. 41514/02) zoper Republiko Slovenijo, ki jo je slovenska dr¾avljanka, ga. Jelena Stevanèeviè (»prito¾nica«), vlo¾ila na Sodi¹èu v skladu s èlenom 34 Konvencije za za¹èito èlovekovih pravic in temeljnih svobo¹èin (»Konvencija«) 6. novembra 2002. 2. Prito¾nico je zastopala odvetni¹ka pisarna Verstov¹ek. Slovensko vlado (»Vlada«) je zastopal njen zastopnik, g. L. Bembiè, generalni dr¾avni pravobranilec. 3. Prito¾nica v skladu s èlenom 6 § 1 Konvencije zatrjuje, da je bilo trajanje postopka pred domaèim sodi¹èem, v katerem je bil udele¾en kot stranka, predolgo. Po vsebini se je prav tako prito¾ila zaradi pomanjkanja uèinkovitega pravnega sredstva v zvezi s predolgim trajanjem postopka (Èlen 13 Konvencije). 4. Dne 15. septembra 2004 je Sodi¹èe sklenilo, da bo Vladi posredovalo prito¾bo glede dol¾ine postopka in pomanjkanja uèinkovitega pravnega sredstva s tein v zvezi. V skladu s èlenom 29 § 3 Konvencije je hkrati sklenilo, da je prito¾ba dopustna in utemeljena. DEJSTVA 1. Prito¾nica je bila rojena leta 1970 in ¾ivi v ©o¹tanju. 2. Dne 24. avgusta 1998 je bila prito¾nica po¹kodovana v prometni nesreèi. Povzroèitelj nesreèe je bil zavarovan pri zavarovalnici ZM. SODBA STEVANÈEVIÈ PROTI SLOVENIJI 1. Dne 8. aprila 1999 je prito¾nica spro¾ila pravdni postopek pred Okro¾nim sodi¹èem v Celju zoper zavarovalnico ZM in zahtevala od¹kodnino v vi¹ini 4.136.681,00 tolarjev (pribli¾no 17240 evrov) za po¹kodbe, ki jih je utrpela. Dne 19. januarja 2000 in 17. oktobra 2002 je prito¾nica vlo¾ila pripravljalne spise. Dne 19. januarja in 16. oktobra 2001 je prito¾nica vlo¾ila zahtevek za doloèitev naroka za obravnavo. Od dveh obravnav, ki sta bili opravljeni 19. februarja in 5. novembra 2002, ni bila nobena prelo¾ena na zahtevo prito¾nice. Med postopkom je sodi¹èe imenovalo izvedenca medicinske stroke. Na zadnji obravnavi sta stranki dosegli pogojno sodno poravnavo. Dne 6. novembra 2002 je Z.M. preklicala poravnavo, nato pa je sodi¹èe izdalo pisno sodbo. Sodba, s katero je bilo delno ugodeno prito¾nièinemu zahtevku, je bila 9. decembra 2002 vroèena prito¾nici. 1. Dne 24. decembra 2002 seje prito¾nica prito¾ila na Vi¹je sodi¹èe v Celju. Prito¾bo je vlo¾ila tudi ZM. Dne 5, maja 2004 je sodi¹èe delno ugodilo obesna prito¾bama. Sodba je bila 24. avgusta 2004 vroèena prito¾nici. 2. Dne 21. septembra 2004 je prito¾nica vlo¾ila prito¾bo na Vrhovno sodi¹èe v zvezi s pravnimi vpra¹anji in zahtevala izvzem sodnika Vrhovnega sodi¹èa. Dne 25. januarja 2005 je predsednik Vrhovnega sodi¹èa izdal sklep, s katerim je zavrnil zahtevek prito¾nice za izloèitev sodnika iz postopka. Postopek ¹e traja. PRAVO I. ZATRJEVANA KR©ITEV ÈLENOV 6 § 1 IN 13 KONVENCIJE 1. Prito¾nica se je prito¾ila zaradi predolgega trajanja postopka. Sklicevala se je na Èlen 6 § 1 Konvencije, ki doloèa: »Vsakdo ima pravico, da a njegovih civilnih pravicah in obveznostih..... v razumnem roku odloèa sodi¹èe,« 2. Prito¾nica se je po vsebini tudi prito¾ila, da so bila notranja pravna sredstva, ki so na voljo za predolge pravne postopke v Sloveniji, neuèinkovita. Èlen 13 Konvencije se glasi: SODBA STEVANÈEVIÈ PROTI SLOVENIJI « Vsakdo, èigar pravice in svobo¹èine, zajamèene s to Konvencijo, so kr¹ene, ima pravico do uèinkovitih pravnih sredstev pred domaèimi oblastmi, in to tudi, èe je kr¹itev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dol¾nosti.« A. Dopustnost 1. Vlada se je sklicevala, da niso bila izèrpana domaèa pravna sredstva. 2. Prito¾nica je izpodbijala to navedbo in izjavila, da dosegljiva pravna sredstva niso bila uèinkovita. 3. Sodi¹èe ugotavlja, daje obravnavana prito¾ba podobna zadevama Belinger in Lukenda (Belinger prod Sloveniji, ¹t. 42320/98, 2. oktober 2001, in Lukenda prod Sloveniji, ¹t. 23032102, 6. oktober 2005). V teh zadevah je Sodi¹èe zavrnilo ugovor Vlade o neizèrpanosti. domaèih pravnih sredstev, ker je ugotovilo, da pravna sredstva, ki so bila na voljo prito¾nici, niso bila uèinkovita. Sodi¹èe opozarja na ugotovitve v zadevi Lukenda, da predstavlja kr¹itev pravice do sojenja v razumnem roku sistemski problem, ki izhaja iz neustrezne zakonodaje in neuèinkovitega delovanja sodnega sistema. 4. V zvezi z obravnavano zadevo Sodi¹èe ugotavlja, da Vlada ni posredovala nobenih preprièljivih dokazov, zaradi katerih bi moralo Sodi¹èe to zadevo obravnavati drugaèe od uveljavljene sodne prakse. 5. Sodi¹èe nadalje ugotavlja, da prito¾ba ni oèitno neutemeljena v smislu èlena 35 § 3 Konvencije. Prav tako tudi ni nedopustna iz katerihkoli drugih razlogov. Zato je prito¾bo razglasilo za dopustno. B) Utemeljenost zadeve 1. Olen 6 ,~S I 1. Obdobje, ki gaje treba upo¹tevati, seje zaèelo 8. aprila 1999, ko je prito¾nica spro¾ila pravdni postopek na Okro¾nem sodi¹èu v Celju in se ¹e ni konèalo. Obdobje, ki gaje treba upo¹tevati, torej traja veè kot sedem let na treh stopnjah sojenja. 2. Sodi¹èe ponovno poudarja, da je treba razumnost trajanja postopka ocenjevati glede na okoli¹èine zadeve in ob upo¹tevanju naslednjih meril: zapletenosti zadeve, ravnanja prito¾nice in vpletenih oblasti ter presoje, kolik¹en je bit pomen sporne zadeve za prito¾nico v SODBA. STEVA.NÈEVIÈ PROTI SLOVENLII sporu (gl. med ¹tevilnimi drugimi viri, Frydlender proti Franciji, [GC], ¹t. 30979/96, § 43, ECHR 2000-VII). 1. Po preuèitvi vsega predlo¾enega gradiva in v skladu s sodno prakso Sodi¹èe ocenjuje, daje bilo trajanje postopka v obravnavani zadevi predolgo in zato ne izpolnjuje zahteve po »razumnem roku«. Zaradi tega je pri¹lo do kr¹itve èlena 6 § 1. 2. Èlen 13 2. Sodi¹èe ponovno poudarja, da èlen 13 zagotavlja uèinkovito pravno sredstvo pred domaèimi oblastmi za zatrjevano kr¹itev zahteve po sojenju v razumnem roku iz èlena 6 § 1 (glej Kudla proti Poljski, [GC], ¹t. 30210/96, § 156, ECHR 2000-XI). Ob tein poudarja, da so bili ugovori in trditve, ki jih je navedla Vlada, ¾e zavrnjeni v prej¹njih zadevah (glej Lukenda, naveden zgoraj), zato ne vidi razloga, da bi v obravnavani zadevi sprejelo drugaèno odloèitev. 3. Zato Sodi¹èe meni, da gre v obravnavani zadevi za kr¹itev èlena 13 zaradi pomanjkanja pravnega sredstva v domaèem pravu, s katerim bi prito¾nica mogla pridobiti odloèbo, ki bi potrdila njeno pravico do sojenja v razumnem roku, kot to doloèa èlen 6 § 1. I . UPORABA ÈLENA 41 KONVENCIJE 1. Èlen 41 Konvencije doloèa: » Èe Sodi¹èe ugotovi, da je pri¹lo do kr¹itve Konvencije ali njenih protokolov, in èe notranje pravo visoke pogodbenice dovoljuje le delno zado¹èenje, Sodi¹èe o¹kodovani stranki, èe je potrebno, nakloni pravièno zado¹èenje«. A. ‘koda 1. Prito¾nica je zahtevala 10.000 evrov (EUR) za nepremo¾enjsko ¹kodo. 2. Vlada je od¹kodninskemu zahtevku oporekala. 1. Sodi¹èe meni, daje prito¾nica gotovo utrpela nepremo¾enjsko ¹kodo. Na pravièni podlagi ji sodi¹èe po tej postavki prisoja 2.400 EUR. SODBA STEVANIÈEVIÈ PROTI SLOVENI.II B. Stro¹ki in izdatki 1. Prito¾nica je zahtevala tudi pribli¾no 1280 EUR za stro¹ke in izdatke postopka pred Sodi¹èem. 2. Vlada je zahtevku oporekala po vi¹ini. 3. Glede na sodno prakso Sodi¹èa je prito¾nica upravièena do povrnitve stro¹kov in izdatkov le, èe doka¾e, da so dejansko in nujno nastali in so bili razumni glede na celoten zahtevek. Sodi¹èe ugotavlja, da so prito¾nièini odvetniki, ki so zastopali prito¾nika tudi v zadevi Lukenda (glej zgoraj), vlo¾ili skoraj 400 prito¾b, ki so razen drugaènih dejstev v bistvu enake kot obravnavana prito¾ba. Zato Sodi¹èe v obravnavani zadevi ob upo¹tevanju podatkov, s katerimi razpolaga, in gornjih meril ocenjuje, daje prito¾nici. razumno prisoditi znesek 1.000 EUR za stro¹ke postopka pred Sodi¹èem. C. Zamudne obresti 29. Sodi¹èe ocenjuje, daje primerno, da se zamudne obresti obraèunajo po mejni posojilni obrestni meri Evropske Centralne Banke, ki se ji dodajo tri odstotne toèke. IZ TEZI RAZLOGOV SODI©ÈE SOGLASNO 1. razgla¹a, da je prito¾ba dopustna; 2. razsoja, daje pri¹lo do kr¹itve èlena 6 § 1 Konvencije; 3. razsoja, daje pri¹lo do kr¹itve èlena 13 Konvencije; 4. razsoja, a. da mora to¾ena dr¾ava prito¾nici v roku treh mesecev od dne, ko postane sodba v skladu s èlenom 44 § 2 Konvencije pravnomoèna, plaèati 2.400 EUR (dva tisoè ¹tiristo evrov) za nepremo¾enjsko ¹kodo in 1.000 EUR {tisoè evrov) za stro¹ke in izdatke, skupaj z vsemi morebitnimi pripadajoèimi dajatvami; b. da se na navedene zneske od dneva, ko poteèe rok navedenih treh mesecev, do plaèila obraèunajo linearne obresti po stopnji, ki je enaka stopnji posojilne obrestne mere Evropske Centralne Banke za vse zamujeno obdobje, z dodanimi tremi odstotnimi toèkami; SODBA STEVANÈEVIÈ PRO’I’i SLOVENIJI 5. zavrne v preostalem delu prito¾nièin zahtevek po praviènem zado¹èenju. Napisano v angle¹kem jeziku ter posredovano v pisni obliki 29. junija 2006, v skladu s èlenom 77 §§ 2 in 3 Pravil Sodi¹èa. Vincent BERGER Sodni tajnik John HEDIGAN Predsednik

© Rada Europy / Europejski Trybunał Praw Człowieka, źródło: HUDOC (hudoc.echr.coe.int), pozyskano 13.07.2026. · Źródło